slovenski branik.net ©

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VSESLOVENSKA SPRAVA

(na vrh)

Dosti gorja je in dosti jekla
Zamira že nam srčno bitje
Pozabiti sovraštvo, leta pretekla
Naj med brati sloga bo in sožitje

REFREN:
Kot kralj Matjaž budi se Očetnjava
Složno sežite si zopet v dlan
Naj sožitje bo, med brati sloga sprava
Blešči na vzhodu se nov jutrišnji dan


Če bi enotnost ne bila zatrta
se ne bi delili na bele in rdeče
brata med seboj bi bila ne sprta
Bi več rane se ne odpirale boleče

 

REFREN


Namesto vsi kot v en glas
Molčimo raje negotovi
zakriva vsak svoj lasten obraz
čeprav smo iste matere sinovi.

REFREN

 

 


ČAST VEČNE SLAVE

(na vrh)

Od kje izvira pred drugimi strah?
Zakaj narod tuj bil bi boljši kot tvoj?
Ti mar tvoj znoj in žulji na rokah
Ne povedo da zaslužiš si obstoj?

Ko ni že nikjer bilo videt izhoda
Sam v bojih lil si potoke znoja
Ker ti čez vse je bila svoboda
Si kri lil dalje, da ostane zemlja tvoja!

REFREN:
Iz ljubezni do zemlje tebi predrage
Preminil za blagor si očetnjave
Čeprav dočakal nisi zmage
Pa dosegel si čast večne slave!


Prepričan da ne dočakaš dneva zmage
Da ne pridobiš si lastne medalje
Za blagor zanamcev si trl sovrage
Za jutrišnji dan bil si se dalje!

Poplačan tvoj trud in kri za boj pravi
Zastonj nisi čela oblival z znojem
Zaman niso solze in žulji krvavi
Upravičeno zdaj pokopan si na svojem.

REFREN

 

 

 

KDOR IMA SRCE

(na vrh)

Kdor ima srce vedno toč' solze
Za slovenske domovine raj
Zanjo rad živi, zanjo hrepeni
Jo on ljubi, ljubi vekomaj

 

 

 

SLOVENSKI VOJAKI

(na vrh)

Mi slovenski smo vojaki,
Do neba kipi naš glas
Strumni naši so koraki
Kliče nas usodni čas
Za slovensko domačijo
Za naš dragi dom in rod
Bojni klic vojakov naših
Naj razlega se povsod

Za slovensko domačijo
Stopamo v potrebni boj
Bratje naši še trpijo
V boj zanje mi vsi takoj!

REFREN:
Slovenski vojaki, v boj!
Za koga?
Za Slovenijo!


Domovina, mati mila
Glej srce gori, plamti
Črna zdi se manj gomila
Le da svobodna si zdaj ti
Tvoja sveta tla
Vneto branimo jih zla

Skupaj bratje misli ene
Narod je slovenski klen
Naše vrste so jeklene
Kdor ni z nami je zgubljen

REFREN

 

 


OSTANEM SLOVENEC

(na vrh)

Danes slepa družba širi razvrat
Podlost prihodnosti se je za bat
Porekla svojega oznanjati ne smem
Počasi razblinja zavest se, da Slovenec sem!

Vas je strah pred zavestjo in odprtimi očmi
Utvare si delate z vašimi lažmi
Vas je sram pred predniki, ker so uživali ugled?
Čemu ob dedov slave pobešen je pogled?

REFREN:
Za hlapce prodali svetu nas bi
Pred zgodovinsko resnico si zatiskate oči
Vi se kr bojte lastnih senc
Jst vem da sem-in ostanem Slovenc!


Zaklad, ki ga imaš, ti je narod dal
Kri kralja Matjaža si podedoval
In to je vrednejše kot vsaka druga stvar
Kajti slava, čast in kri so več kot denar!

Kar ceno je imelo, brezvredno postane!
Ceni se tuje namesto grude domače
Kar jaz čutim vas sploh ne gane
Moje mnenje se zatre!

REFREN


Mar grozi domoljubju prepoved?
Mar slede res časi temine?
Ne bom poslušal tujcev zapoved
Niti zatajil mi predrage domovine!

Naj se udinjam hlapcem pokornim?
sužnjem nekaterih napihnjenih krot?
Naj zadovoljim se z življenjem bornim?
Ne pozabim tebe proslavljeni rod!

REFREN

 

 


NE KALITE DEDOV SLAVE

(na vrh)

Očaki so ceniti znali, čemur resda slava gre;
Z zvestobo trdno so obstali, slovensko ohranili srce!
Kogar Slava in Čast vodi, nikdar ga vihar ne stre;
Kot mogočnejši narodi, si slave pot za večno utre!

REFREN:
Slovenija kdo te uniči? – kdo zoper tebe stavi se?
Kljubuj sin njen njim, vkup narod kliči, tudi ko zadnja ura je
Ljubezen do matere edine, te ukrade ti nihče
Za lepši jutri Mati domovine, za Slovenijo vse!


Somrak v toku zgodovine, je ljudstvu staremu pustil pečat;
Zavednost stlačena v duš temine, Slovenc Slovencu ni več brat
Vstani v svet spet očetnjava, sklati s sebe zarod os
Prebudita se čast in slava, večen žári naš ponos!

REFREN

 

 

DAN KRALJA MATJAŽA

(na vrh)

Majhen narod, majhna možnost
majhni zmer so poteptani
upanje njih živi na priložnost
na klic "Slovenski narod vstani!"
"Skaži ti svojo zmožnost!"
"Svoje interese brani!"
a v srcu vlada jim otožnost
»Daj, Rešitelj, pridi, plani!«


Slovenski zemlji tujec vlada
Od kje sploh pravica mu?
Da sili da nam narod strada
S peto gazi nas čemu?
Plamti kri, in zdrži nada
Da vstane vojska speča tu
da se Matjažu ovije brada
da sen konča se spečemu.

Tedaj zvihra prvi na sovraga
Z močjo stoterih sprošča bes
Kdor zoperstavlja se omaga
Noben zaustavi ga ne jez

Odklenkali so dnevi vraga
Sliši se jokanje in kes
Zdaj Slovenec se končuje jaga
Svobodno uživaj svoj Sloves

 

 

GOSPOSVETSKA STRAŽA

(na vrh)

Ko brate so zdelili se postavili so v bran
Ščiti domačije za slovenski Korotan
Glej zibel ti slovenstva svoje zdaj sinove
Kako se njihova kri upira zate in rjove

REFREN
Planite Gosposvetske straže
Naprej, vi ščiti domačije
Zemlje svete in najdražje
Naj novi rod iz vas vzklije


Narekoval ni njihov um pohlepen
In divjali niso v gnevu, besu slepem
Le kako sovraštvo v viharju bi vzdržalo,
Če kaj drugega bi jih kot ljubezen gnalo?

REFREN


Kar je naše da vzeti se ne sme,
Prežeti z mislijo junaki se rode
A ves znoj zaman, zastonj bil je trud,
Zapravljena zaman s krvjo pojena grud

REFREN


Še zmerom sliši pesmi se neumrljive,
Še zmerom jok in solze tolažljive
Laž ter, brate naše, sreca je izdala
Up v srcih pravi, da še bo Gospa Sveta zvala

 

 

NA BARIKADAH

(na vrh)

Le kdaj ni tod se narod zganil,
če zagoreli kresovi so vrh gor?
Kadar zvon tujce je oznanil
združeval junake je v zbor!

Iz tistih dob še slavne meče
Še cepe trdne hranimo
Še dedov hrabra kri v nas teče
Da dom kot dedje branimo.

REFREN
In če vrag nas spet napade,
v bran, v bran na barikade!


Naša volja nezlomljiva
Je vzdržala blisk in grom
Še skoz stoletja, si branimo
izročilo, narod, dom.

In ko spet se tujc priklati
Švigne kres spet do neba
Bok ob boku stojte brati
Neupogljivega srca!

REFREN